Dejstva

Presajanje organov in tkiv je medicinska dejavnost, pri kateri je zelo pomembna podpora in solidarnost ljudi. Možno je darovanje delov človeškega telesa že za časa življenja ali / in po smrti. To je humano dejanje, ki izraža veliko nesebičnosti oziroma altruizma.

Za časa življenja

Za časa življenja lahko darujemo tiste dele človeškega telesa, ki jih telo lahko pogreša ali pa tiste, ki se v telesu darovalca lahko obnovijo. Od organov lahko darujemo eno ledvico ali del jeter ali del črevesa ali pa tkiva in celice, na primer kožo, kostni mozeg.

Darovanje organov za časa življenja je pri nas z zakonom omejeno na darovanje ljudem, s katerimi je darovalec genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan (izjema je darovanje krvotvornih matičnih celic). Da pa pri tem ne bi moglo priti do zlorab (v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti), mora vsak tak primer darovanja delov človeškega telesa posebej obravnavati Etična komisija za presaditve.

Po smrti

Po smrti lahko od darovalca (seveda, če so izpolnjeni pogoji) odvzamemo za presaditev naslednje organe: ledvici, srce, pljuča, trebušno slinavko, tanko črevo. Od tkiv pa pridejo v poštev: roženici, kosti, sklepi, vezi, koža, srčne zaklopke, žile.

Odvzem organov ali tkiv ni vedno preprost. Tkiva kot so roženica, kosti ali koža, lahko odvzamemo tudi nekaj ur po smrti, ko v organizmu ni več pretoka krvi. Drugače pa je z organi kot so ledvica, jetra, srce, pljuča, trebušna slinavka, ... Ti lahko pravilno delujejo v novem lastniku le, če so bili do odvzema še dobro prekrvljeni.

Možganska smrt 

Možganska smrt je opredeljena kot dokončna odpoved delovanja celotnih možganov. Sodobna medicina je možgansko smrt sprejela kot smrt posameznika. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. 

A: Normalno prekrvavljeni možgani
B: V možganih ni pretoka

Način ugotavljanja smrti je natančno predpisan. Poseben pravilnik, ki ga predpisuje zakon, določa komisijo specialistov, ki mora izvesti predpisane klinične teste, poleg tega pa mora biti možganska smrt potrjena še z eno od instrumentalnih preiskav. To je lahko elektroencefalografija (EEG), s katero ugotavljamo, če še obstaja električna aktivnost možganov, ali pa perfuzijska scintigrafija, s katero ugotavljamo ali obstaja pretok krvi skozi možgane. Možganska smrt se ugotavlja dvakrat v določenem časovnem razmiku za dokaz nepovratnosti.

Kaj je lahko vzrok za možgansko smrt?
Lahko je posledica poškodb s krvavitvami ali obtolčeninami možganov, naslednji in najpogostejši vzrok so spontana možganska krvavitev, urgentna stanja, ki nastanejo zaradi sprememb na možganskem žilju. Možganska smrt lahko sledi tudi pomanjkanju kisika v možganih, kar nastane ob zadušitvi, ob srčnem zastoju ali zaradi zastrupitve, ko možgani kisika ne morejo sprejemati. Tudi rast rakaste tvorbe v predelu možganov je lahko vzrok za možgansko smrt.

Dejansko je smrt nastopila že prej, vendar jo je komisija potrdila, ko je na predpisan način izvedla vse preiskave.

Ko je ugotovljena možganska smrt, mora lečeči zdravnik prekiniti vsako umetno vzdrževanje organov pokojnika razen v primeru, če so izpolnjeni pogoji, da bo ta postal darovalec. Potem se z umetnim vzdrževanjem organov nadaljuje do odvzema.

Pogoji za odvzem tkiv in organov po smrti:

  • izpolnjena medicinska merila in potrjena smrt,
  • izključene neozdravljive okužbe mrtvega darovalca,
  • izključene maligna obolenja mrtvega darovalca,
  • ustrezno delovanje organov, primernih za odvzem in
  • ni zadržkov s strani preiskovalnega sodnika, kadar je predvidena sodna obdukcija.

Odvzem organov in tkiv 

Ko so izpolnjeni vsi pogoji za odvzem tkiv in organov mrtvega darovalca, se prične izbira prejemnika za posamezne organe. Izbira bolnika ni prepuščena naključju. Pridobljenega organa tudi ne moremo vsaditi kateremukoli bolniku. Za presaditev srca, jeter in pljuč je potrebna le skladnost krvne skupine in velikosti organa, za presaditev ledvic pa je potrebna tudi velika tkivna skladnost med darovalcem in prejemnikom. Ko so izbrani prejemniki za srce, jetra in pljuča, organiziramo prihod ekip (iz centrov, kjer bodo izbranim prejemnikov presadili organe) na odvzem. Za ledvici pa se med odvzemom velikokrat šele izbira prejemnike, saj preiskave tkivne skladnosti trajajo dlje časa.

Hranjenje in transport

Med odvzemom organe preperejo z ohlajeno konzervacijsko tekočino in vsak organ posebej sterilno shranijo v plastično vrečko, napolnjeno z isto tekočino.

Od vrste organa in oddaljenosti centra je odvisno, kako bomo organ transportirali. Po Sloveniji teče vsak transport s cestnim prometom. Za daljši transport za ledvico uporabljamo redne letalske linije; za srce, pljuča in jetra pa majhna poslovna letala. 

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

elektroencefalografija (EEG)

instrumentalna preiskava, ko s posebnim aparatom na papir zapišemo ali na zaslonu  prikažemo spontano možgansko električno aktivnost.

več...