Statistika

Leta 1998 je bila v Sloveniji ustanovljena nacionalna transplantacijska mreža.

več...

 

 

Spremljajte nas

tudi na   

 

 


Nacionalna transplantacijska mreža

Nacionalna transplantacijska mreža sestoji iz 10 donorskih centrov, transplantacijskega centra, Centra za tipizacijo tkiv (CTT) in osrednje povezovalne ustanove Slovenija-transplant.

Zakaj potrebujemo nacionalno transplantacijsko mrežo?

  • do zdravljenja s presajanjem imajo pravico vsi slovenski državljani,
  • vsem bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo, moramo zagotoviti pravočasno vključitev v Čakalni spisek,
  • da bomo pridobili dovolj organov in tkiv za presajanje, morajo pri tem sodelovati bolnišnice v vsej Sloveniji.

Slovenija-transplant mora:

  • zagotoviti zakonitost vseh postopkov pridobivanja in presajanja organov in tkiv,
  • zagotavljati varnost transplantacijske dejavnosti,
  • zagotavljati kakovost vseh izvedenih postopkov,
  • zagotavljati državljanom enako dostopnost do te vrste zdravljenja,
  • s preglednostjo delovanja zagotavljati pravičnost pri razporejanju organov in tkiv,
  • preprečevati vsakršno možnost zlorab z nadzorom vseh postopkov.

Donorski centri

Dovolj organov in tkiv za presajanje lahko zagotovimo le, če pri programu sodelujejo vsi donorski centri v Sloveniji. Tako je poleg Kliničnega centra v nacionalni transplantacijski program vključenih še 9 donorskih centrov. To so splošne bolnišnice, ki sprejemajo bolnike s poškodbami možganov oziroma s cerebrovaskularnimi inzulti. Pomembno je, da zagotavljajo dobro opremljene oddelke za intenzivno terapijo ter operacijski blok, posebej pa še strokovno dobro usposobljeno zdravstveno osebje.

V vsakem donorskem centru deluje bolnišnični transplantacijski koordinator. Njegova naloga je vzpodbujanje donorskega programa in koordinacija na nivoju bolnišnice ter preko Slovenija-transplanta povezovanje z ostalimi sodelujočimi ustanovami.

V donorskem centru izvajajo naslednje dejavnosti:

  • odkrivajo možne mrtve darovalce,
  • izvajajo diagnostiko možganske smrti,
  • ugotavljajo primernost organov in tkiv za odvzem in presaditev,
  • seznanjajo pokojnikove bližnje z nameravanim odvzemom,
  • ohranjajo delovanje organov mrtvih darovalcev - v intenzivni terapiji in med odvzemom organov,
  • sodelujejo pri odvzemu organov in tkiv, ki jih izvajajo slovenske in tuje kirurške ekipe.

Transplantacijski center

To dejavnost opravlja Klinični center v Ljubljani, sistem razporejanja organov pa zagotavlja enako dostopnost do terapije s presajanjem organov vsem državljanom Slovenije.

Program presaditev organov trenutno obsega:

  • presaditev ledvic,
  • presaditev src,
  • presaditev jeter,
  • presaditev pljuč.

Naloge transplantacijskega centra so:

  • priprava prejemnikov za uvrstitev na Čakalni spisek
  • presajanje organov ter
  • vodenje bolnikov po presaditvi.

Število opravljenih presaditev organov je odvisno od števila razpoložljivih organov, primernih za presaditev in seveda od števila bolnikov na Čakalnem spisku za presaditev organov. Poleg organov se tudi presajanje kostnega mozga izvaja samo v Kliničnem centru. Presajanje tkiv mrtvih darovalcev pa se izvaja tudi v večjih bolnišnicah v Sloveniji.

Center za tipizacijo tkiv

Center za tipizacijo tkiv (CTT) deluje v sklopu Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM). Za program presajanja organov in tkiv od mrtvih darovalcev izvaja:

  • tipizacijo HLA (human leucocyte antigen)
  • bolnikov na čakalnem spisku in
  • mrtvih darovalcev
  • imunološki monitoring bolnikov na čakalnem spisku
  • ugotavljanje tkivne skladnosti za dvojice prejemnik - darovalec.

Diagnostična ekipa CTT je v pripravljenosti 24 ur na dan, vse dni v letu.

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

Tkivni antigeni HLA

so izjemno raznoliki glikoproteini, ki so izraženi na površini celic. Delimo jih v razreda I (HLA-A, -B in -C) in II (HLA-DR, -DQ in -DP). Vsak od nas ima drugačne molekule HLA, zato bi jih lahko označili kot neke vrste notranji »prstni odtis«. Z njihovo pomočjo telo ločuje lastno od tujega in se brani pred okužbami in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja. Posledica razlik v molekulah HLA med dvema osebama lahko sproži aloimunski odziv. Pri izbiri parov prejemnik - darovalec presadka moramo ugotoviti in zagotoviti primerno tkivno skladnost, ki je specifična glede na vrsto organa/tkiva/celice, ki jo nameravamo presaditi.

več...