Presajanje src

Bolniku s končno srčno odpovedjo potem, ko so izčrpane vse druge oblike zdravljenja, lahko pomagamo le še s presaditvijo srca. V poštev pride tudi mehanska podpora s pomočjo umetnega srca, vendar le za premostitev časa, ko bolnik čaka na primerno srce umrlega darovalca.

Na čakalni spisek prijavljamo bolnike s končno srčno odpovedjo, za katere je ocenjena le 20 odstotna možnost enoletnega preživetja. Bolniki opravijo mnogo preiskav, nakar jih predstavimo konziliju, ki na podlagi rezultatov opravljenih preiskav oceni primernost bolnika za uvrstitev na čakalni spisek za presaditev. Pred uvrstitvijo bolnik poda tudi pisno soglasje, da se z uvrstitvijo in načrtovanim posegom strinja. Vključimo ga na nacionalni ter obenem na Eurotransplantov čakalni spisek za presaditev srca umrlega darovalca. Pri izbiri prejemnika za srce, ki je trenutno na razpolago v območju Eurotransplanta, upoštevamo krvno skupino, velikost, čakalni čas in nujnost posega. Če je bolnik zaradi odpovedi srca neposredno življenjsko ogrožen, je nujna takojšnja presaditev. Bolnika uvrstimo v posebno skupino (high urgent -HU), ki ima pri dodeljevanju razpoložljivega srca absolutno prednost.

Operativni poseg presaditve izvajamo z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka (naprava, ki med posegom nadomešča delovanje srca in pljuč). Obnemoglo srce odstranimo in na isto mesto presadimo srce umrlega darovalca. Čas od odvzema srca mrtvemu darovalcu do vsaditve bolniku ne sme biti daljši kot 4 ure. Poleg postopka odvzema in presaditve mora biti časovno zelo dobro vsklajen tudi urnik vseh sodelujočih ekip, njihov transport oz. transport organa, če le-ta potuje sam.

Rezultati presajanja src umrlega darovalca:

  • po 1 letu deluje še 85 % src,
  • po 5 letih 75 % in
  • po 10 letih še 45 % presajenih src.

Bolniki s presajenim srcem živijo normalno, lahko se ukvarjajo tudi s športom. Do konca življenja pa morajo jemati imunosupresivna zdravila.

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

Tkivni antigeni HLA

so izjemno raznoliki glikoproteini, ki so izraženi na površini celic. Delimo jih v razreda I (HLA-A, -B in -C) in II (HLA-DR, -DQ in -DP). Vsak od nas ima drugačne molekule HLA, zato bi jih lahko označili kot neke vrste notranji »prstni odtis«. Z njihovo pomočjo telo ločuje lastno od tujega in se brani pred okužbami in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja. Posledica razlik v molekulah HLA med dvema osebama lahko sproži aloimunski odziv. Pri izbiri parov prejemnik - darovalec presadka moramo ugotoviti in zagotoviti primerno tkivno skladnost, ki je specifična glede na vrsto organa/tkiva/celice, ki jo nameravamo presaditi.

več...