Zgodovina transplantacijske dejavnosti v svetu

1902

prva ledvica psa,presajena na vrat. Nato neuspeli poskusi presajanja živalskih ledvic (svinje, koze, opice) na človeka.

PREMOR:

I. svetovna vojna

1933

prvi poskus presaditve ledvice umrlega darovalca na človeka (ni uspešen).

PREMOR:

II. svetovna vojna

1947 in naslednja leta

več presaditev ledvic umrlih darovalcev na človeka (neuspešne ali delujejo le kratek čas).

1952

prvič presajena ledvica od živega darovalca (od matere sinu), deluje le 20 dni, nato deček umre.

1954

prva zares uspešna presaditev ledvice živega darovalca od enojajčnega dvojčka (ekipa dr. J. Murray, dr. J. Merrill in dr. Harrison, Boston), nato presaditve ledvic od dvojajčnih dvojčkov, bratov, sester in kasneje od nesorodnih darovalcev.

1962

prva uspešna presaditev ledvice umrlega darovalca.

1963

prve presaditve jeter umrlih darovalcev - dr. Thomas Starzl (ZDA).

1963

prva presaditev enega pljučnega krila mrtvega darovalca.

1966

prva presaditev trebušne slinavke.

1967

prva presaditev človeškega srca (dr. Christian Barnard, Južna Afrika).

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

kostni mozeg

mehko maščobno tkivo, ki se nahaja v kostnih votlinah in sredici nekaterih širokih kosti. Če je rdeče barve, ga imenujemo rdeči kostni mozeg. V njem nastajajo nove krvne celice. Vsebuje dve vrsti zarodnih celic: hematopoetske (proizvajajo krvne celice) in celice strome (proizvajajo maščobno, hrustančno in kostno tkivo).

Pri odraslih ostane rdeči kostni mozeg aktiven samo še v kratkih in ploščatih kosteh, predvsem pa v prsnici, rebrih in medenici. Drugje se rdeči kostni mozeg zamenja z rumenim. Ta se razlikuje od rdečega po tem, da ima več maščobnih celic, predvsem pa po tem, da ne sodeluje pri tvorbi krvnih celic.

več...