Presajanje tkiv živih darovalcev

Kostni mozeg

Opredelitev za darovanje organov in/ali kostnega mozga predstavlja izjemno obliko pomoči sočloveku, s katero lahko rešimo stanje bolezni in celo smrt.. Slovenija-transplant in Zavod RS za transfuzijsko medicino (ZTM) sta ob podpori Ministrstva za zdravje že v letu 2004 začela informativno-izobraževalni projekt, s katerim želita spodbuditi ljudi k razmišljanju o omenjeni tematiki in jih vzpodbuditi k odločitvi za vpis v nacionalni register nesorodnih prostovoljnih darovalcev kostnega mozga Slovenija-Donor. Na osnovi primerjav z razvitimi državami in potrebami v Sloveniji bi morali v nekaj letih povečati število vpisanih darovalcev v slovenski register za 2-3-krat.

Presaditev kostnega mozga prihaja v poštev predvsem pri zdravljenju malignih ter nekaterih nemalignih bolezni kostnega mozga in drugih krvotvornih organov (levkemije, mielodisplastični sindromi, diseminirani plazmocitom, maligni limfomi, huda oblika aplastične anemije). Na takšen način lahko zdravijo tudi določene solidne novotvorbe ter nekatere podedovane in avtoimunske bolezni. Pri presaditvi je darovalec sorodnik (sorodna alogenska presaditev), kadar pa takšnega darovalca med družinskimi člani ne najdejo, prihaja v poštev presaditev kostnega mozga, ki ga daruje nesorodnik (nesorodna alogenska presaditev).

Darovalec mora biti povsem zdrav. Starost darovalca pri sorodni presaditvi ni omejena, le v primeru mladoletnih darovalcev mora poleg roditeljev dati soglasje za odvzem kostnega mozga tudi Etična komisija. Nesorodni darovalec je lahko vsaka zdrava oseba med 18. in 55. letom starosti.

Vsakdo, ki bi želel postati morebitni darovalec kostnega mozga za kateregakoli bolnika na svetu, se lahko vpiše v slovenski register nesorodnih darovalcev kostnega mozga Slovenija-Donor, ki deluje v okviru Centra za tipizacijo tkiv na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana. Darovalce najprej seznanijo z delovanjem registra in darovanjem samim, nato pa le-ti izpolnijo medicinsko anketo, ki je enaka povsod po svetu, se pogovorijo z zdravnikom in podpišejo pristopno izjavo za vpis v register. Dobijo kodno oznako in oddajo vzorec krvi za tipizacijo tkivnih antigenov HLA. Izbrani darovalec lahko svojo odločitev glede darovanja kadar koli prekliče. Prosijo ga le, da tega ne stori v obdobju, ko bolnika pripravljajo na presaditev, saj bi bilo takrat brez darovalčevega kostnega mozga njegovo življenje ogroženo.

O darovanju in presaditvi kostnega mozga pripravljamo sklop informativnih gradiv. Pripravili in natisnili smo 100.000 zloženk s sloganom Daj življenju priložnost. Zloženke bomo razdelili po lekarnah, knjigarnah, zdravstvenih domovih, priložili jih bomo tudi zdravniškim in farmacevtskim glasilom, v začetku novega šolskega leta 2005/2006 pa bomo zloženko razdelili tudi dijakom in študentom. Konec leta 2005 bomo akcijo Daj življenju priložnost nadaljevali še s pomočjo Feliks kartic in plakatov, pri čemer želimo in upamo, da bodo vsi sodelujoči v medijskem prostoru aktivnosti spoznorirali z nižjimi cenami oglaševanja, v skladu s poslanstvom teh aktivnosti. Za jesen 2005 pripravljamo tudi časopis.

Zgodovina presajanja KMC in popkovnične krvi

Kratka zgodovina presajanja kostnega mozga:

Presaditve krvotvornih matičnih celic (KMC) so začeli izvajati šele potem, ko so v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja znanstveniki pojasnili nekaj ključnih mehanizmov delovanja imunskega sistema pri človeku. V tem času so odkrili tudi izjemno raznolike človeške antigene tkivne skladnosti, proteinske molekule, ki so izražene na površini večine celic v telesu. Poimenovali so jih človeški levkocitni antigeni (Human Leukocyte Antigens) in jih označili s kratico antigeni HLA. Antigene HLA delimo v dva razreda, in sicer I in II. V prvega sodijo molekule HLA-A, -B in -C, v drugega pa HLA-DR, -DQ in -DP. Naš imunski sistem jih uporablja zato, da lahko preverja katere celice ali strukture so telesu lastne in katere ne ter na tej osnovi poskrbi za uničenje oziroma odstranitev bakterij, virusov, tumorskih celic in tkivno neskladnih presadkov. Za izjemno pomembnost teh odkritij so bili z Nobelovo nagrado leta 1980 nagrajeni naslednji znanstveniki: Jean Dausset, Baruj Benacerraf in George D. Snell.

Da bi bila presaditev KMC uspešna mora prejemnikov imunski sistem sprejeti darovane celice. To pa lahko dosežemo le, če ugotovimo in zagotovimo, da so antigeni HLA, izraženi na presajenih celicah enaki ali vsaj v največji meri podobni tistim, ki jih ima bolnik - prejemnik.

Presaditev KMC med identičnimi dvojčki zagotavlja popolno tkivno skladnost med darovalcem in prejemnikom in je bila zato prva oblika transplantacije pri ljudeh. šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem, ko je poznavanje sistema tkivnih antigenov HLA bistveno napredovalo, so začeli s presajanjem KMC tudi med tkivno skladnimi brati in sestrami, ki niso enojajčni dvojčki. V naslednjem desetletju, to je v sedemdesetih letih, pa so izvedli tudi prve transplantacije, pri katerih so bili darovalci KMC osebe, ki niso bile v sorodu z bolniki. Pred tem so ugotovili, da se morata darovalec in prejemnik ujemati v najmanj treh skupinah antigenov HLA: -A, -B in -DR, pri čemer vsakdo podeduje enega od antigenov iz vsake od omenjenih skupin od matere, drugega pa od očeta, torej gre v celoti za preverjanje skladnosti v 6 posameznih antigenih (2 A, 2 B in 2 DR).

Leta 1990 je za svoje pionirsko delo na področju presajanja KMC, prejel Nobelovo nagrado za področje medicine dr. E. Donnal Thomas. V zgodnjih in v srednjih sedemdesetih letih 20. stoletja je namreč izvedel več kot 100 uspešnih presaditev kostnega mozga med tkivno skladnimi (HLA) brati in sestrami.

Ker pa kar dva bolnika od treh nimata ustreznega sorodnega darovalca, se je kmalu pojavila ideja o ustanovitvi registrov nesorodnih prostovoljnih darovalcev KMC, ki bi bili lahko na voljo bolnikom širom po svetu.

Ustanovitev registrov prostovoljnih nesorodnih darovalcev kostnega mozga oziroma KMC

Prvi koncept takšnih registrov je leta 1970 na srečanju Nemškega združenja za transfuzijo krvi (Deutsche Gesellschaft für Bluttransfusion) v Münchu predstavil prof. dr. Jon J. Van Rood. Predlagal je vzpostavitev podatkovne baze, ki naj bi vsebovala podatke o antigenih HLA krvodajalcev, ki bi bili pripravljeni darovati krvne ploščice (trombocite) in KMC.

Prvi delujoči register nesorodnih darovalcev kostnega mozga na svetu je bil Anthony Nolan Trust, ki je nastal leta 1974 na osnovi posebnega sklada, namenjenega iskanju darovalcev KMC za bolnika Anthony-a Nolana, ki se je leta 1971 rodil s prirojeno imunsko pomanjkljivostjo. Žal je Anthony leta 1979 umrl, ne da bi zanj našli ustreznega darovalca, je pa zato register pomagal številnim drugim bolnikom. Njegova mati, Shirley Nolan, ki je umrla leta 2002, je bila pobudnica ustanovitve sklada in registra in je ves čas skrbela za to, da je ta rastel in se razvijal ter da tudi sedaj ponuja upanje številnim bolnikom, kjerkoli v svetu. Register, ki ga ustanovila Shirley Nolan pa je postal vzorčni primer, na osnovi katerega so nastali številni podobni, v takorekoč vseh razvitih državah sveta.

Za naslednji korak je zopet poskrbel Jon J. Van Rood, ki je vzpostavil sodelovanje med posameznimi registri na nadnacionalnem nivoju. Leta 1989 je ustanovil združeni svetovni register Bone Marrow Donors Wordwide (BMDW), velikansko anonimno podatkovno zbirko o tkivnih antigenih HLA vseh nesorodnih darovalcev in shranjenih enot popkovnične krvi na svetu, znotraj katere lahko iščemo in morda tudi najdemo ustrezne, tkivno skladne donorje KMC za bolnike, ki se nahajajo kjerkoli na svetu. Znotraj BMDW danes uspešno in plodno sodeluje že 42 držav. Kljub temu, da je v BMDW sedaj na razpolago že več kot 10 milijonov darovalcev in enot popkovnične krvi pa po ocenah za kakih 10.000 do 15.000 bolnikov še vedno ne uspemo najti primerno skladnih donorjev.

Ustanovitev bank popkovnične krvi (PK)

Prvo presaditev KMC v obliki popkovnične krvi so izvedli leta 1988 v Parizu. Darovalka je bila bolnikova tkivno skladna (HLA) sestrica, katere popkovnično kri so zbrali in zamrznili ob njenem rojstvu. Presaditev je bila uspešna, bolnik pa živi popolnoma normalno življenje.

Leta 1993 se je kot prva med podobnimi vključila v BMDW banka popkovnične krvi iz New Yorka (New York Cord Blood Bank). Danes je preko BMDW dosegljivih več kot 200.000 enot popkovničnih krvi, ki jih hranijo v 37 bankah in posebnih registrih širom sveta.

Zbiranje popkovnične krvi po porodu ne predstavlja nikakršnega tveganja za mati in njenega otroka. Takšno kri lahko zamrznemo in dolgotrajno shranjujemo v posebnih skrbno nadziranih kontejnerjih, ki vsebujejo tekoči dušik. Ker so KMC v PK manj zrele kot pri odraslih ljudeh, je močno presajanje tudi v primeru nepopolnega ujemanjem v antigenih HLA med darovalcem in prejemnikom, ne da bi se pri tem pojavile neželene, sicer pogosto življenjsko nevarne imunske reakcije. Omenjena manjša zrelost KMC pa ima za posledico tudi počasnejše prijemanje presadka ter s tem povezano podaljšano obdobje bolnikove večje dojemljivosti za okužbe. Žal pa povprečna enota PK vsebuje razmeroma malo KMC, tako da jih lahko uporabimo le za bolne otroke ali po rasti manjše odrasle bolnike. V teku so raziskave možnosti hkratne uporabe več različnih enot PK za transplantacijo odraslih bolnikov, ki že dajejo dobre rezultate.

Nekaj dodatnih splošnih podatkov

Leta 2004 so v okviru WMDA (World Marrow Donor Assocaition) zabeležili 7.266 darovanj nesorodnih KMC in 1.126 enot PK. Od omenjenih 7.266 darovanih KMC jih je bilo kar 35 % prenesenih iz ene države v drugo, torej preko državnih meja.

Več kot 50.000 bolnikov iz celega sveta je do sedaj prejelo KMC anonimnih prostovoljnih nesorodnih darovalcev. Več kot 5.000 bolnikov pa je bilo transplantiranih s PK.

Na koncu pa še nekaj koristnih spletnih naslovov:

Postanite darovalec tudi vi!


Slovar

pojasnilni pogovor

je del zdravljenja pri obravnavi bolnikov v intenzivni terapiji, ko je sporazumevanje z bolnikom omejeno ali onemogočeno zaradi njegovega stanja in načina zdravljenja in ga lečeči zdravnik opravi s svojci oz. bližnjimi osebami.

več...